Ampak, a to potem pomeni, da svoji najstnici ne smem ničesar več reči?

Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Daleč od tega. Samo … na drugačen način se moramo naučiti komunicirati z njimi.

Kot sem že zapisala, za naše najstnike smo starši ZELO pomembne osebe. Ene najpomembnejših. Čeprav jih večina tega ne bo priznala.
Najstnikom je pomembno naše mnenje. Vendar z nami živijo že 12, 16, 20 let. Zato jim je naš pogled na svet poznan. Vedo, kakšno je naše stališče do alkohola, do spolnosti, do izobrazbe, do denarja, do umetnosti, do politike, do okolijskih vprašanj, … Vedo, ker so z nami živeli ves ta čas. Vedo, če je med nami in njimi v tem času vsaj kdaj prišlo do stika. Tudi če se o teh temah nismo nikdar neposredno pogovorili. Naši otroci vedo o nas bistveno več, kot si mi mislimo.

Že slišanega pa nihče med nami ne želi slišati prepogosto. Stavke, ki jih izrekamo našim mladostnikom, so slišali že 10x, 100x tudi 1000x! Poznajo jih!

Pogosto so to stavki, kjer jih obravnavamo kot otroke, ki jih je potrebno česa naučiti. Moja mama bo kmalu 80. Zelo je skrbna in redoljubna in v tem pravo nasprotje mene. In še pri teh letih ni sprejela, da sem jaz pač drugačna. Zato me še kar naprej vzgaja. Če opazi, da nekaj iščem (živimo v sosednjih hišah, tako da se to da opaziti), še vedno pride do mene in mi vsakič znova pove, da, če bi stvari odlagala na njim namenjena mesta, tako kot ona, potem ne bi ničesar iskala. Potem pa še pove, da mi je to že 1000x povedala in da bi si že lahko zapomnila.

Saj razumete, kaj sem želela povedati, kajne?
Vem pa, da se je težko spremeniti. Ampak to je edino, na kar res imamo vpliv! No to, da spremenimo sebe. Samo mi lahko to naredim.
Na primer: gledam, kako se ena od mojih hčera suka oziroma ne suka po kuhinji. In traja in traja, da olupi in nareže 1! korenček. Sama ob tem postajam nervozna in najraje bi ji vse vzela iz rok in opravila namesto nje. Vendar bom s tem na dolgi rok ogrozila najin odnos. Tudi tu je PROCES = KAKO pomembnejši od VSEBINE = KAJ.

Jaz se moram v takih malih primerih pogosto srečati sama s sabo. Tako da opazujem svoje misli in občutja, da znam globoko vdihniti in še bolj izdihniti, da se po potrebi umaknem, predvsem pa, da svoje starševske komentarje zadržim zase ter da nasvete dajem le, kadar sem za njih naprošena, pa še takrat ne pričakujem, da bodo upoštevani. Kajti samo na ta način se bom kdaj glede tega korenčka z njo lahko pohecala in bo tudi ona to vzela kot hec, ne kot frontalen napad.

Najstniki potrebujejo starše, vendar jih potrebujejo na drugačen način. Odnos mora biti veliko bolj enakovreden, kot je bil kadarkoli do slej, kajti le na ta način bomo obdržali stik. Če pa bomo imeli stik, bo najstnik na naši strani imel nekoga, ki ga razume, ki ga bo podrl, ki mu bo stal ob strani, ko bo najstnik to potreboval. Mi pa bomo dobili otroka, ob katerem bomo včasih res sedli v naslonjač in samo uživali v rezultatih svojega dela.