Kako ohraniti bližino z odraščajočim najstnikom  

7. Ne jemljite vsega preveč osebno

Najstnik zaloputne z vrati svoje sobe in zavpije Sovražim te, sploh me ne razumeš! Kaj je v takšnem primeru najpomembneje imeti v mislih? NE JEMLJITE TEGA OSEBNO! Tukaj se ne gre za vas, temveč zanj: za njegova zapletena čustva, za to, da zelo težko nadzoruje svoje izbruhe, da še ni dovolj zrel, da bi razumel in primerno izrazil svoja občutja. Če vzamete njegove izbruhe preveč osebno, vas bodo prizadeli in reagirali boste na enega od dveh načinov: ali se boste zaprli vase ali pa boste izbruhnili še vi. Tako ali drugače se bo situacija za vse vpletene samo še poslabšala.

Da najstniških izbruhov ne jemljete osebno pomeni, da:

• globoko vdihnete
• ne pustite, da vas njihove besede in dejanja prizadenejo
• se opomnite, da vas ima vaš otrok neizmerno rad, vendar v tem trenutku tega ni sposoben izraziti
• znižate ton svojega glasu
• se postavite v njegovo kožo: zamislite si, kako se počuti vznemirjen otrok, ki preveč burno reagira
• je vaš odziv umirjen in konstruktiven

Še vedno je potrebno postaviti meje, vendar bodite pri tem mirni. Naj vas vodi ljubezen, ne jeza. Vaš otrok vam bo hvaležen, tudi če v danem trenutku tega ni zmožen izraziti. Absolutno ne smete dopustiti, da se otrok do vas vede nespoštljivo. Toda preden zahtevate spoštovanje, na glas prepoznajte njegovo vznemirjenost: »Vidim, da si zelo vznemirjen. Do tega imaš vso pravico. Toda ne dovolim, da z mano govoriš na tak način.«

Ko se majhni otroci vedejo neprimerno, je treba najprej vzpostaviti povezavo, šele potem popravljati vedenje. To vodilo velja tudi pri starejših otrocih. Otroku dajte jasno vedeti, da so njegove besede ali ton glasu neprimerni in nespoštljivi, hkrati pa izkažite razumevanje za njegovo vznemirjenost. Povejte mu, da ste mu pripravljeni pomagati. Otrok se bo čutil slišanega in vrednega. Če ste ga naučili, da se je treba opravičiti in popraviti odnos, ko storimo nekaj neprimernega, bo našel način, da to stori tudi sam.

Kaj pa če ste preveč jezni, da bi se počutili ljubeče in razumevajoče? Počakajte, da se umirite in šele potem začnite s postavljanjem meja.

8. Vsak dan preživite nekaj časa samo z otrokom

Lahko je pet minut pred spanjem ali pri skupnem pomivanju posode, toda res delajte na tem, da si vsak dan vzamete vsaj nekaj minut za vašega najstnika. Če se vam najstnik izmika, vzpostavite rutino, v katero vključite nekaj, v čemer uživa: odigrajta igro namiznega tenisa, popijta čaj skupaj vsak večer, pojdita na sprehod in sladoled vsak ponedeljek zvečer, pripravita zajtrk skupaj ali zjutraj ob nedeljah igrajta košarko. Otroci pogosto čakajo na te trenutke s starši, da jim zaupajo svoje težave. Ne pričakujte, da bodo to storili vsakič, ko ste skupaj, toda če bo vajino druženje redno in pogosto, se vam bodo tudi večkrat zaupali in odprli.

9. Če najstnikov odziv na vaše zahteve ni takšen, kot si želite, premislite, na kakšen način te zahteve postavljate

Ali se na svojega najstnika obračate na pozitiven način? Najstnikom roji veliko reči po glavi: od testa za zgodovino, do nogometnega treninga in najnovejše računalniške igrice. Ne smemo pa pozabiti tudi hormonov, s katerimi so preplavljeni in dejstva, da sami sebe ocenjujejo vsakič, ko gredo mimo ogledala. Starši in njihove zahteve so precej nizko na seznamu stvari, ki jih zaposlujejo.

Potrudite se in se jim poskusite približati na nevsiljiv, prijateljski način. Nič ni narobe s tem, da zahtevate in pričakujete, da najstnik z vami ohranja vez. Konec koncev gre za vašega otroka. Toda lažje boste dobili željeni odziv, če boste otroka spomnili na to, zakaj vas ima rad.

»Upala sem, da bi ta vikend lahko odšli na pozen zajtrk, samo midve, in si vzeli nekaj časa samo za naju. Kaj praviš?« Takšno povabilo bo delovalo veliko prijetneje, kot pa očitek »Nikoli mi ničesar ne poveš!«

10. Najstnike je treba v svoji bližini obdržati tako fizično kot tudi čustveno

V realnem življenju je težko konstantno ohranjati vez in bližino v odnosu na maksimalnem nivoju. Ko se najstniki začnejo ločevati od staršev in svoj fokus namenijo drugim odnosom (prijateljem, sovrstnikom, sotekmovalcem, računalniku), se morajo starši zavestno potruditi, da vedno znova vzpostavljajo stik z otrokom, ki se je čez dan, ko so bili ločeni eni od drugih, prekinil oz. oslabel. Starši težko učinkovito vzgajajo in vplivajo na otroka, če med njima ni tesne povezanosti. Zato je ohranjanje te povezave tako zelo pomembno, še posebej takrat, ko se pojavijo težave.

Če je v vaši družini običajno, da se po času, ki ga niste preživeli skupaj, spet povežete, bo najstnik to vzel kot nekaj samo po sebi umevnega. Naj bo povezovanje neprisiljeno in prijetno (npr. dotik, objem, pozdrav, vprašanje kako si). Če najstnik ni pri volji, ne vzemite tega osebno. Ko se bo počutil bolje, se bo pripravljen tudi povezati. (pojdi na naslednjo stran)