Ljubeče partnerstvo – spirala ljubezni

Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Večina staršev se kdaj znajde v situaciji, ko je partnerski odnos na preizkušnji. Spontanost in živost zamreta, v vsakdan pa se naseli rutina in skrb za otroka. Vendar brez zavestnega vlaganja časa in energije v partnerski odnos, bo odnos uvenel. Ta teden bom zato z vami delila vsebine, ki vaju bodo (vsaj upam) spodbudile, da se spet povežeta med seboj.

Vsak odnos – partnerski, starševski, prijateljski … gre skozi določene stopnje. Tokrat si bomo bolj podrobno pogledali partnerski odnos, ki se začne z romantično zaljubljenostjo, kjer nam izpolnitev vseh naših potreb predstavlja partner. On ali ona je vir moje sreče. Ko zaljubljenost mine, poskušamo partnerja spremeniti, da bo tak, kot ga želimo mi. Saj zdaj postane vir moje nesreče. Torej sledi faza boja. Mnogi pari ostajajo v tej fazi boja celo svoje življenje. Vendar pa je čas boja tudi priložnost za rast. To je znak, da se v odnosu nekaj skuša razviti, spremeniti in napredovati. In ko se partnerja nehata boriti za prevlado, se lahko njun odnos spremeni. Eden drugega bolj razumeta, sprejemata in spoštujeta in njun odnos postane bolj zrel.

Odnos je kot živo bitje. Vidva sta dva, odnos pa je eden. In odnos raste in se razvija. Vsi odnosi gredo skozi različne stopnje. V Imagu to potovanje imenujejo krog ljubezni. Jaz pa to potovanje raje imenujem spirala ljubezni oziroma spirala stika, ker se z vsakim uspešno rešenim konfliktom, kjer se kaj naučimo o sebi in partnerju, lahko dvignemo na nivo, kjer je več zavedanja o meni, partnerju in najinem odnosu.

V Imagu so v krogu ljubezni te stopnje:

• romantična ljubezen;
• boj za premoč; pogosto se konča z izhodi
• zavedanje/spoznanje;
• nova obnašanja/preobrazba;
• zrel, zavesten odnos/resnična ljubezen.

Jaz sem te stopnje poimenovala malo drugače. Stopnje znotraj spirale imenujem:

1. zaljubljenost
2. boj za občutek varnosti
3. midva sva dva – diferenciacija
4. uvid v lastne rane
5. celjenje ran
6. avtonomnost
7. ljubezen in pristen stik

Eno od zmotnih prepričanj je, če ljubezen je, potem je, če je pa ni, je pa ni. To ne velja za ljubezen, temveč za zaljubljenost. Za zaljubljenost ni potrebno čisto nič narediti. Ta enostavno je. In tudi mine. Ljubezni pa nasprotno ni brez dela. Vsakodnevnega in dolgotrajnega. To »delo« je pravzaprav negovanje odnosa in lastna osebna rast.