Ali oblački potrebujejo hlačke?

Imate tudi vi radi sonček? Ko ste lahko ves dan zunaj, tekate po travi, brez da bi se mama kregala, da boste mokri in blatni, se vozite s kolesom in ni potrebno voziti slaloma med lužami … Sovražim, ko je gugalnica mokra ali ko se spustim po toboganu, potem pa se zmočim in kdo misli, da sem se polulala. Tako mračno in sivo je, ko ni sončka. Takrat še sama postanem žalostna. Če sta punci doma, se rade zamotimo s kakšnimi družabnimi igrami, če pa sem sama, pa je tako dolgočasno. Takrat včasih sedem na okensko polico in gledam dežne kaplje, ki polzijo po oknu. Ko sem zadnjič tako zrla skozi okno, sem dobila fantastično idejo.

Danes sem se odločila,
da nekaj koristnega bom storila.

Morda pisane hlačke
za sive oblačke
lahko bi sešila.

Z neba grozijo,
nas s strelami jezijo
in hladni dež škropijo.

A sem pozabila,
da se šivati nisem naučila.

Mi sonček na pomoč priskoči,
naredi, kar v njegovi je moči.

Čez nebo že raznobarvno platno vleče.
»Mavrica,« me poduči, da se temu reče.

Tudi veter se ne obira.
Delo skrbno nadzira.

Slači temne oblačke,
da čimprej pomeri jim pisane hlačke.

Hja, v šivanju žal nisem najbolj spretna in se moje vihtenje igle ni ravno izkazalo kot produktivno. Zato sem se raje naučila, kako uživati v radostih deževnega vremena. Blažka mi je pokazala, kako moraš skočiti v lužo, da se kar najbolj zmočiš in zajameš čim več vode v gumijaste škornje. Njej uspe celo, da zmoči še koga zraven sebe. Vam povem, punca zadevo obvlada. Jerneja pa je bolj umetniška duša in sva raje skupaj poslušali zvok dežnih kapelj pod dežnikom. Ste kdaj pomislili, kako nadarjena glasbenica je narava, da s pomočjo majhnih kapljic izvablja tako čudovite melodije? Pa še sprehod pod dežnikom je lahko prav zabaven. Če srečate druge ljudi, ki morajo na pot po dežju, lahko občudujete najrazličnejše dežnike. Kakšnega pa imaš ti?

In tako sem se naučila, da ni potrebe, da bi bila žalostna, če je vreme deževno. Tudi takrat lahko grem ven in uživam, le obuti in obleči se moram vremenu primerno. Če pa se mi ne ljubi iti ven, je lahko tudi opazovanje dežnih kapelj zelo zanimivo. Prav zabavno je, ko v nežnem šumenju padajo na liste bližnjega drevesa in tekmujejo, katera bo višje odskočila. Ali pa ko skačejo v luže in delajo zanimive kroge. Včasih jim celo uspe, da ob tem nastanejo mehurčki. Kdo bi si mislil, da je dež lahko tako zabaven.

Ah šment, mislim, da je nehalo deževati. Pa komaj sem vzljubila dež.
Se beremo.

Škrop-škrap do takrat!