Slikarska packarija

Voščenke, lesene barvice, flomastri … Z vsemi temi predmeti ki puščajo barvo, sem se že dobro seznanila. Preizkusila sem tudi veliko podlag za risanje in pisanje. Preverila sem pisanje na različno pohištvo, tla, stene in moram priznati, da sta ati in mama zopet imela prav in se res najbolje obnese papir. Ja, čisto običajen papir.

Nikakor ne tisti v knjigi. Pa najsibo čečkanje ali lepo risanje. V knjige ne smemo ničesar pisati ali risati. Tako da vam tega ni treba preizkušati. Res ne. Verjemite mi, jaz že vem. In ker sem se barvic, voščenk in flomastrov že naveličala, sem vprašala Blažko, kako bi še lahko ustvarjala.

Presenečeno me je vprašala, če še nikoli nisem risala z vodenimi barvicami. Ni tratila časa in takoj pričela tekati naokrog in nositi stvari na kup. Najprej je na sredo sobe privlekla mizo, nato je iz škatle za star papir prinesla velike letake in mi naročila, naj z njimi pogrnem mizo, ona pa je tačas šla s kozarčkom v kopalnico in vanj natočila vodo. Prinesla je še čopiče, vodene barvice in karton.

Joj, koliko priprav. Jaz sem že sedela pri mizi in nestrpno čakala pričetek ustvarjanja. Ampak priprav še sploh ni bilo konec. Nimam pojma od kje je privlekla še staro majico in mi naročila, naj jo oblečem, da se ne umažem, sama pa si je nadela predpasnik.

Končno sva bili pripravljeni na ustvarjanje. Podučila me je, da moram čopič najprej pomočiti v vodo. Aja, jaz pa sem mislila, da je kozarec z vodo za žejo. Ja kaj, vsakdo se lahko zmoti. Nato z mokrim čopičem podrgnem po izbrani barvi in pripravljen je na ustvarjanje mojstrovine.

Risanje s čopičem je povsem drugačno kot risanje z drugimi pisali. Zelo zanimiva izkušnja. Resnično sem navdušena. Nato pa mi Blažka razloži, da to še sploh ni vrhunec ustvarjanja z vodenimi barvicami. Odložila je čopič, nato pa prst pomočila v mokro barvo. Najprej sem pomislila, kakšna packarija je sedaj to, nato pa sem zagledala Blažkin zadovoljni obraz, ko je z obarvanim prstom pričela delati odtise na podlago.

Seveda sem morala tudi sama preveriti, kakšen je občutek. Le kaj sem čakala, da že prej nisem preizkusila radosti, ki jih ponujajo vodene barvice? Že res, da je potrebnih veliko priprav in upoštevanje varnostnih ukrepov, da ne nastane prevelika packarija, a je vredno. To pa je res užitek. Če še niste ustvarjali z vodenimi barvicami vam priporočam, da to preizkusite čimprej.

Jaz se pa grem sedaj umivat. No ja, to je pa malo manj prijetni del risanja z vodenimi barvicami.

Se beremo.
Škrip-škrap do takrat!