Vrtnarjenje
Danes je bil en tako krasen dan. Mamici sem pomagala na vrtu. Ja, čeprav živimo v bloku, imamo vseeno košček zemlje, kjer imamo sadovnjak in obdelujemo vrt. Na vrtu smo zgodaj spomladi posejali korenček, redkvice, grah, fižol, rdečo peso in buče. Posadili smo več vrst solate, papriko, paradižnik, cvetačo, od lani pa imamo na vrtu tudi jagode. O, njami, kako so slastne. Ti sočni rdeči srčki so tako okusni. Vse bi lahko pozobala, a jih moram malo pustiti tudi za druge. Tudi Jerneja in Blažka jih obožujeta. Mama je vesela, če vseh ne pojemo in lahko speče jagodno pecivo. Ali pa iz njih naredi sladoled ali jogurt. Očka pa raje misli bolj vnaprej in komaj čaka, da skuhamo jagodni sok in marmelado. Tako se lahko celo leto sladkamo z jagodami, čeprav takrat niso sveže, a so tudi predelane zelo okusne.
No, jaz sem si danes poslastico pridno prislužila. Kako? Tako, da sem mamici pomagala na vrtu. Uh, to je težaško delo. Najprej sva populili ves plevel, ki raste na gredicah. Toliko različnih rastlin tam raste, da moraš biti že kar brihten, da veš, kaj je plevel in kaj ne. Vmes sva z motiko še malo zrahljali zemljo, čeprav je bila zemlja že kar dobro zrahljana, saj to pridno delajo deževniki. Med delom na vrtu sem jih kar nekaj srečala. Deževnike imam rada, saj so zelo koristni. Zdi se mi, da so bili veseli, ko sem zalivala vrt. Saj bi bilo čudno, če deževniki ne bi imeli radi dežja oziroma vode. Malo manj pa mi je všeč, ko črni krtek naredi kupček ravno sredi gredice ali pa če polži pohrustajo listke solate. Ampak tudi oni so lačni.
In po tako napornem delu sem tudi jaz postala lačna. Med okopavanjem jagod sem si jih sicer nekaj privoščila, a po končanem vrtnarjenju sem si privoščila še malo razvajanja. Na trato sem razgrnila odejo, se ulegla nanjo in pohrustala osvežilno redkvico. Ko je bil trebušček zadovoljen, sem zaprla oči in uživala na sončku. No, priznam, malo sem tudi zadremala.
Zdaj pa grem pogledat, če sta Blažka in Jerneja slučajno pustili še kakšno jagodo zame.
Se beremo.
Škrip-škrap do takrat!
